V spomin na ta tragični dogodek se s polaganjem cvetja predstavniki Sindikata železniškega transporta Slovenije vsako leto pred spomenikom na Zaloški cesti 11 poklonimo spominu na žrtve.

Zaloška 2018

Zaloška 2017

Zaloška 2016

Zaloška 2015

Zaloška 2013

Zaloška 2011

Zaloška 2010

POGLED V PRETEKLOST

Oblast v takratni skupni državi Kraljevini SHS je z začasnim pravilnikom železničarjem odvzela osemurni delavnik, starostno in bolniško zavarovanje ter znižala mezdo za več kot 40 odstotkov. Še posebej so bili zrevoltirani slovenski železničarji, saj jim nova oblast ni hotela priznati socialnih pravic, ki so si jih izborili že v Avstro-Ogrski. Splošna stavka železničarjev se je pričela 15. aprila 1920 leta, ko so transportni delavci blokirali postaje. Stavka je prerasla v vseslovensko. Železničarje so z organizacijo stavk podprli delavci različnih tovarn: opekarji iz Ribnice, papirničarji iz Radeč, lesni delavci v Kočevju itd., najpomembnejša pa je bila podpora rudarjev iz trboveljskih revirjev.

Režimski pritisk, ki se je odrazil z nenadnim vpoklicem železničarjev na vojaške vaje, potem z aretacijami in prisotnostjo vojske in policije ter prepovedjo delavskih shodov, je botroval k zaostritvi stavke, do katere je prišlo med 17. in 24. aprilom.

24. aprila 1920, se je na Zaloški cesti v Ljubljani zbralo tri tisoč delavcev in njihovih družinskih članov, ki so v znak solidarnosti s stavkajočimi železničarji poskušali priti v središče mesta in manifestirati za delavske pravice. Pot jim je zaustavil kordon dvajsetih oboroženih žandarjev in šest policistov, ki so si jih demonstranti najprej prizadevali pridobiti na svojo stran, potem pa so jih poskušali razorožiti. Pod streli je padlo trinajst demonstrantov, med njimi so bile ženske in otroci, najmanj trideset pa je bilo ranjenih.

Dogodek na Zaloški cesti je pomenil vrhunec v ostrih razrednih bojih, ki so takrat potekali na Slovenskem oziroma v celotni Jugoslaviji. Kontekst teh bojev, ki je pomembno določal njihovo ostrino, je bil težaven proces oblikovanja nove države Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerega je zaznamovala nedokončana agrarna reforma, nerazrešena nacionalna vprašanja ter splošen težak gospodarski položaj po prvi svetovni vojni.